Zgodovina društva
V arhivih starih zapisnikov smo našli veliko zanimivih podatkov o razvoju turizma v Bohinju in delovanju društvene organizacije. Med njimi tudi dokument z datumom 28. februar 1947, ko je bilo Turistično društvo Bohinj vpisano v seznam turističnih društev v obliki, v kateri deluje še danes. Društvo je delovalo v sklopu Turističnega društva Slovenija, podružnica za Bohinj.
Korenine organiziranega turizma v Bohinju segajo že v konec 19. stoletja. Leta 1872 je bilo v Srednji vasi ustanovljeno društvo Triglavski prijatelj in je imelo namen pospeševati triglavsko turistiko – planinstvo. Izraz turist je tedaj veljal za gornika, plezalca in popotnika. Turistična dejavnost se bila v takratnem času predvsem začetek gradnje gorskih koč, odkrivanje novih poti, usposabljanje gorskih vodnikov.
Šele z izgradnjo Bohinjske železnice leta 1906 se je Bohinjcem odprlo okno v svet in obratno – svetu se je odprl Bohinj. Bohinj je z železnico postal bolj dostopen in zanimiv za obiske turistov, kar je odpiralo vrata za razvoj turistične dejavnosti.
Čeprav se začetek ne zgodi naenkrat, smatramo leto 1907, ko je bilo 17. februarja ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas za začetek organiziranega delovanja turizma.
Društvo je sprva imelo 60 članov, v glavnem gostilničarje, izvoščke in posestnike vil. Predsednik društva je bil nadučitelj, sadjar in čebelar Martin Humek, ustanovni član župnik Ivan Piber, ki je poleg duhovne oskrbe domačinov razumel tudi turistične potenciale Bohinja, prvi tajnik društva pa je postal zelo aktivni Jože Ravhekar, ki je med drugim zgradil hotel Zlatorog, upravljal s kopališčem Danica in sankališčem Belvedere ter sodeloval pri gradnji poti k slapu Savica.
Zelo aktivna pri razvoju bohinjskega turizma sta bila tudi dr. Valentin Krisper, ki velja za enega najpomembnejših začetnikov turizma na Kranjskem, in Alfonz Mencinger, ki je bil eden prvih slovenskih turističnih publicistov in se je posvečal predvsem hotelirstvu in tujskemu prometu v Bohinju.
Društvo je bilo zelo aktivno. Sodelovalo je pri regulacijskem načrtu Bohinjskega jezera, ki ga je izdelal ljubljanski inženir Koch, bilo aktivno pri obnovi cest, mostov in sprehajalnih poti, dalo je napraviti most čez Savico, skrbelo za označevalne table, klopi in drevorede. Nekaj mesecev po ustanovitvi so že izdali prvi prospekt Bohinja v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Obisk tujcev, ki so prenočili vsaj eno noč se je povečal iz 2350 v letu 1906 na 8469 v letu 1907.
Po letu 1909 se je zelo razvil tudi zimski turizem. Uredili so 2.100 m dolgo sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici in drsališče Danica, možna pa je bila turna smuka, smučarski tečaji in vožnje s fijakarskimi sanmi. Ob koncu dvajsetih let je bila zgrajena 50 m skakalnica po načrtih Norvežana Hansena, preko katere je poletela tudi Spodčeva Anica – vrla Bohinjka v krilu, ki velja za prvo slovensko skakalko.
V tem času so nastajala še dodatna društva, v okviru katerih se je razvijala turistična dejavnost. Leta 1925 je bilo ustanovljeno Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, ki se je leta 1932 preimenoval v Tujsko in prometno olepševalno društvo Sv. Janez v Bohinju. Deloval pa je tudi Turistovski klub »Skala« (od leta 1941 dalje Alpinistični klub Skala).
Žal obe vojni v Bohinju povzročita usoden zastoj in krizo razvoja turizma.
Utrinki iz preteklosti delovanja Turističnega društva Bohinj:
- desetletje: Nov začetek po drugi svetovni vojni (1946–1956) Po pustošenju 2. svetovne vojne so ponovno začeli aktivno oživljati tujski promet v Bohinju. Turistično društvo Slovenija (TDS), podružnica Bohinj je takrat aktivno začelo novačiti člane, seznanjati ljudi in oblasti z namenom društva, z udarniškimi akcijami so čistili zapuščino pustošenja vojne, uredili informacijsko službo in prodajo razglednic. Začeli so tudi z urejanjem kraja, kot so javna razsvetljava, klopi in urejanje poti k slapu Savica. Že v naslednjem letu so odprli informacijski kiosk pri takratnem hotelu Sv. Janez. Leta 1956 je bil postavljen kamniti most čez malo Savico. Turistično društvo je tudi pripomoglo k obnovi hotelov in gostišč, čeravno oblasti takrat prošenj in vlog iz Bohinja niso ravno upoštevale. Sodelovali so pri obnovi električnih naprav, vodovoda, posredovali pri dodelitvi zobozdravnika v Bohinjski Bistrici, skratka sodelovali so pri pomembnih zadevah za Bohinj, ne nujno za potrebe turizma. To je tudi desetletje, ko je bila leta 1950 po razpustu TDS ustanovljena Turistična zveza Slovenije in s tem je Podružnica Bohinj postala samostojno turistično društvo. Leta 1954 je bil organiziran prvi povojni Kravji bal. Društvo pa je v sodelovanju z 61 oddajalci ponujalo 241 ležišč v zasebnih sobah. Zgodba Turističnega društva se je začela z veliko volje in majhnimi koraki, ki so pripomogli k razvoju tako turizma kot tudi izboljšanju kakovosti življenja v Bohinju.
- desetletje (1957–1966) Z razvojem turizma v Bohinju, za kar je bilo v veliki meri zaslužno delo aktivnih članov društva, so se povečevale tudi zahteve gostov in naloge, ki jih društvo opravlja. To je čas, ko društvo opustilo dejavnosti, ki niso neposredno bile povezane s turizmom (komunalna dejavnost, brivnica, gostišče) in se je bolj posvetilo propagandni dejavnosti, prirejanju prireditev in drugih zgolj turističnih dejavnosti. Med delovne naloge društva je med drugim spadalo: izdajanje posredovanja zasebnih sob, oddajanje prostorov za kampiranje, prijavna služba za privatne sobe, kampe in počitniške domove ter informacijska služba. Društvo s svojim aktivnim članstvom spremlja in sodeluje pri skoraj vseh projektih na področju turizma v Bohinju. Leta 1960 so prvič na novo organizirali Kresno noč, društvo pa v sodelovanju z 138 oddajalci ponuja že 980 ležišč.
- desetletje (1967–1976) Društvo se je v tem desetletju razširilo preko meja in okvirov amaterskega društva ter je v Bohinju predstavljalo pomembno turistično gospodarsko društveno organizacijo. Ukvarjali so se s propagandno dejavnostjo, vzdrževanjem parkov, skrbi za razsvetljavo ter za splošno olepševanje in urejanje kraja, opremljali so kraj z informacijskimi tablami, vodili informacijsko službo, od leta 1970 pa vršili tudi recepcijsko službo za vse s pogodbo vezane člane kooperante. Delovni kolektiv je štel že 5 stalno zaposlenih in več dodatno zaposlenih v času sezone. V zimskem času so organizirali FIS-A tekme v smučarskih tekih v mednarodnem merilu, ki so predstavljali tudi največjo takratno jugoslovansko prireditev te vrste. Leta 1970 so odprli novo pisarno na Ribčevem Lazu 48. Stalno se je posodabljala pot so slapa Savice. Društvo je v tem in naslednjem obdobju prevzelo pobudo in garantiralo za vračilo najetih kreditov, ki so jih najemali sobodajalci za obnovo tujskih sob in s tem dvignili kakovost svojih kapacitet
- desetletje (1977–1986) Društvo je postopno širilo svoje dejavnosti. Članstvo je štelo že več kot 500 ljudi, v društvu pa je bilo že 5 redno in prek sezone še 12 do 14 dodatno zaposlenih ljudi. Vedno bolj so tudi opozarjali na manko v turizmu Bohinja. Eden večjih problemov je bil, da poleg naravnih danosti Bohinj premalo ponuja turistu in da je v splošnem premalo infrastrukturno turistično razvit. V okviru izboljšanja pogojev to desetletje zaznamujejo premiki v razvoju turistične ponudbe: asfaltiranje cest, obnove poti, urejanje smučišč in izboljšanje gostinske ponudbe. Aktivno začnejo delovati tudi na pridobivanju novih članov predvsem iz vrst mladih. V zimskem času uspešno prirejajo zimske prireditve na ledu, ki jih društvo prireja v sodelovanju s športnimi društvi.
5. desetletje (1987–1996) Vsako leto je bolj očitno, da Bohinj v primerjavi z nekaterimi turističnimi kraji in glede na naravne danosti močno zaostaja. Društvo kljub temu deluje in se razvija. Eden od dogodkov posebej zaznamuje to desetletje, to je otvoritev kampa Danica v letu 1989, ki pomeni pomembno pridobitev društva in bohinjske turistične ponudbe na sploh. Isto leto je tudi otvoritev Mladinskega turističnega biroja.
6. desetletje: (1997–2007) Društvo je še vedno dejavno in predstavlja enega ključnih akterjev pri razvoju turizma v Bohinju. Šteje 397 članov, njihove glavne naloge pa so: posredovanje turističnih informacij, storitev in namestitev, organizacija prireditev, prodaja spominkov in upravljanje kampa Danica, slapa Savica in cerkve sv. Janeza. Leta 2004 je Turistični biro dobil povsem novo zunanjo in notranjo podobo. Končali so obnovo pisarn in prostorov recepcije ter prodajalne spominkov. Leta 2007 pa z reorganizacijo društva začnejo tudi z novim načinom dela, predvsem so okrepili področje trženja in prireditev.
Turistično društvo Bohinj od 2007 do danes: Danes društvo šteje 445 članov. Vsako leto od ustanovitve društva na občnih zborih člani ugotavljajo, da je v Bohinju še veliko neizkoriščenih možnosti. Društvo vsako leto namenja sredstva v razvoj in obnovo kraja ter izvedbo tradicionalnih in drugih prireditev. V zadnjem času se aktivno povezujemo z lokalno skupnostjo in Turizmom Bohinj ter skupaj stremimo k razvoju prepoznavnosti Bohinja kot turistične destinacije. Z občutljivostjo do narave in ljudi v našem kraju si v društvu prizadevamo za razvoj turizma in se obenem zavedamo širokih možnosti, ki še niso izkoriščene. Z novimi velikimi načrti zremo v prihodnost, še vedno z mislijo na Bohinj, Bohinjce in obiskovalce naše kotline.
…člani prvega odbora, izvoljenega na ustanovni skupščini društva: Jože Jeraj (predsednik), Egon Mihelič (podpredsednik), Franc Ceklin (blagajnik), Ludvik Dobravc (tajnik), Angelca Zalokar (namestnica), Miloš Ravhekar, Franc Logonder, Viktor Cvetek, Alojz Pekovec, Jože Torkar (odborniki), Janko Torkar (strokovnjak za propagandni odsek), Tone Kopčaver (olepševalni odsek), Mirko Ogrin (gospodarski odsek), Maks Rožič (čuvanje gozdov), Ruža Majcen (čuvanje kulturnih spomenikov), Franc Resman (gostinski odsek), Jože Voje, Vinko Orešnik, Alojz Logar (nadzorstvo).
Zanimivosti- Štirje bohinjski srčni možje, kakor jih danes imenujemo so 26.06.1778 prvi osvojili na našo najvišjo goro Triglav. Ti možje so bili rudar Luka Korošec, lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos in ranocelnik Lovrenc Willomitzer.
- Leta 1807 je obiskal Bohinj avstrijski nadvojvoda Johann Habsburški. Bolj kot vojska in dvorni parket so ga zanimale lepote narave in pristnost ljudi. V spomin na njegov prihod k slapu Savice so vgradili spominsko ploščo.
- Ob koncu dvajsetih let je bila zgrajena 50 m skakalnica po načrtih Norvežana Hansena, preko katere je poletela tudi Spodčeva Anica – vrla Bohinjka v krilu, ki velja za prvo slovensko skakalko. Čeprav še ni nikoli skakala, jo je skakalnica ponesla 25 m daleč.
- Leta 1934 je bil na počitnicah angleški princ George, vojvoda Kenta. Tu je objavil zaroko z grško princeso Marino.
- Knez Pavel Karadžordžević je bil zaljubljen v Bohinj. Zanimale so ga narava in lov, zato je v Bohinju bival tudi po 4 mesece.
- Znamenita pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christe je preživela dopust v Bohinju leta 1967. Ker se je želela umaknili publiki in novinarjem je bivala v hotelu Bellevue.
- V Bohinj so nekoč mladoporočenci radi zahajali na svoja poročna potovanja. Gost nam je prinesel fotografijo. Z mlado ženo sta se na prvem skupnem dopustu prav lepo imela, zato sta se ob praznovanju 40. obletnice poroke odločila, da nas ponovno obiščeta. Upamo, da so tudi pri drugih mladoporočencih njihove prve počitnice v Bohinju kaj vplivale na skupno srečo! Jubilantoma želimo še mnoga leta pristne zakonske sreče!