Izlet v Novo mesto in Suho Krajino 19.10.2013

Prekrasno oktobrsko soboto smo se člani Turističnega društva Bohinj z dvemi avtobusi odpravili na tradicionalni društveni izlet, ki nas je tokrat popeljal na Dolenjsko.

Že med dogovarjanjem je naš gostitelj predsednik TD Suha Krajina, Vlado Kostevc dejal, da vreme bo. Bilo je res lepo, saj nas je sonček spremljal skozi cel dan.

Po vožnji iz Bohinja smo prispeli v Novo mesto, prestolnico Dolenjske, mesto na okljuku Krke, mesto situl. Ogled mesta z vodnikom Vinkom je bil zanimiv in verjamemo, da smo izvedeli marsikaj novega. Ker smo bili ločeni v dve skupini, je ena ogledovala mesto, druga pa je opravila vožnjo z Rudolfovim splavom, ki je dejansko odličen primer dobre prakse, saj gre za turističen produkt z animacijo in interpretacijo. Skupini sta se potem zamenjali, tako da smo na vsakem avtobusu krstili splavarje in dobili njihove botre. Že tu pa smo lahko degustirali cviček.

Nato smo se vozili skozi Dolenjske Toplice, zgodovinski zdraviliški kraj, ki so ga odkrili Turjačani in prispeli do Loške vasi, kjer smo imeli odlično obaro z žganci za malico. Tam smo pridobili dobro energijo, saj smo se skupini prvič tudi družili. Nato smo odkrili, da nimamo Soteske le pri nas, ampak je ena s slavno zgodovino tudi
na Dolenjskem. Tam smo si z vodenjem vodnice Darje, ogledali Hudičevega turna, ki ima izjemno zanimivo zgodbo in pa depo Tehničnega muzeja iz Bistre, kjer imajo spravljena najrazličnejša vozila.

Sledila je vožnja ob čudoviti reki Krki do Dvora, kjer smo bili prvi oglednika obnovljenega območja Auerspergove železolivarne, največjega in najpomembnejšega tehničnega spomenika železolivarstva na Dolenjskem in v Sloveniji. Tu smo si ogledali nov turistično-zgodovinski center z učilnico in galerijo ter plavžom. Pot nas je peljala skozi Stavčo vas do Žužemberka, kjer nas je na gradu čakal sprejem poveljnika zmagovite krščanske vojske Andreja Šumberskega s spremstvom, pozdrav ljudskih pevk, suhokranjska tržnica, voden ogled gradu, pozdrav kastelana Jurija Turjaškega in za nekatere vrhunec: degustacija vin cviček in zweigelt, ki je prava posebnost tega področja ter polno dobre volje.

Na koncu smo se odpravili na večerjo v lokalno restavracijo in zadovoljni odpotovali proti domu. V Žužemberku smo lahko videli, kako deluje pravo prostovoljsko društvo in kako sami pripravijo turistični produkt.

V Turističnem društvu Bohinj upamo, da smo se imeli fino in da tudi naslednje leto odkrijemo kakšen manj odkrit konec Slovenije.



Pogovor z recepcijo